Rak želodčnega štrca

Rak želodčnega štrca se pogosteje razvije po gastrektomiji Billroth II kot po Billroth I, ki je povezana z refluksom žolča v želodec. Pri razvoju raka želodčnega štrca ima vlogo tudi anaerobna flora, ki prehranske nitrate pretvarja v kancerogene nitrozamine. Rak želodčnega štrca se v povprečju razvije 20–25 let po gastrektomiji, možen pa je tudi zgodnejši razvoj. Običajno se tumor nahaja na območju gastrojejunostome in se nato širi vzdolž male ukrivljenosti želodca proti srčnemu predelu.

Glavni simptomi raka želodčnega štrca so:

• stalna bolečina v epigastrični regiji;
• izrazit občutek teže v epigastriju po jedi, gnilo spahovanje;
• zmanjšanje ali popolna izguba apetita;
• progresivna izčrpanost bolnika;
• naraščajoča šibkost;
• razvoj anemije;
• dosledno pozitivna Gregersenova reakcija.

Rak želodčnega štrca se pojavi kot polip ali razjeda. Za zgodnjo diagnozo raka želodčnega štrca je ključnega pomena pravočasna fibrogastroduodenoskopija (EGD) z obvezno biopsijo želodčne sluznice.