Pnevmopelviografija

Pnevmopelviografija (ginekografija, plinska pelviografija, PPG) vključuje vnos plina v trebušno votlino, ki mu sledi rentgenski pregled medeničnih organov. Metodo trenutno nadomeščata laparoskopija in ultrazvočni pregled.

Indikacije: sum na razvojne nepravilnosti ali tumorje notranjih spolnih organov (aplazija maternice, disgeneza gonad, sindrom sklerocističnih jajčnikov).

Kontraindikacije: srčno popuščanje, hipertenzija, gnojno-vnetni procesi v trebušni votlini.

Tehnika plinske pelviografije je sestavljena iz dveh faz: pripravljalne (vnos plina v trebušno votlino) in končne (rentgenska pelviografija).

Pacient se pripravi vnaprej: tri dni je predpisana dieta z omejenim vnosom ogljikovih hidratov in vlaknin, pa tudi aktivno oglje, zvečer pred pregledom in zjutraj na dan pregleda pa se naredi čistilni klistir.

Za ustvarjanje pnevmoperitoneuma se uporabljajo atmosferski zrak, kisik, ogljikov dioksid in dušikov oksid. Uporaba dušikovega oksida in ogljikovega dioksida ima določene prednosti, saj se hitreje absorbirata, kar zmanjša možnost plinske embolije. Običajno količina danega plina ne presega 2000 ml.

Po ustvarjanju pnevmoperitoneuma pacienta na nosilnici odpeljejo v rentgensko sobo in ga namestijo v Trendelenburgov položaj. V tem primeru se plin nabira v medenični votlini, črevesne zanke pa jo zapustijo.

Maternica pri pnevmopsulviografiji ima videz goste ovalne sence, katere spodnji del je zaradi plastenja sence materničnega vratu intenzivnejši od zgornjega, sence segajo od maternice, kar ustreza okroglim in širokim ligamentom ter jajcevodom. Jajčniki so določeni kot goste ovalne sence, ki predstavljajo približno 1/3 sence maternice in se nahajajo ob stenah majhne medenice.